|
Mladenovski,
Toa shto mi go kazhuvash za vo Republika Makedonija go uchev i jas dodeka zhiveev tamu, pa i otkako dojdov vo Avstralija, no vo 1991g imav prilika da se zapoznaam so makedonski patrioti, koi razmisluvaat nevoobichaeno slobodno i kritichno za minatoto i idninata na svojot narod. Takvite patrioti mi dadoa pottik i upatstvo za nezavisno i kritichno istrazhuvanje i razmisluvanje za nashata istorija, preku shto sfativ do koj stepen toa shto sum go uchel vo Makedonija bilo vo sluzhba na politichka indoktrinacija, koja vleche koreni od nemakedonski interesi. Povekjeto od niv ne se od egejskiot del na Makedonija. Nivniot glaven teoretichar, pokojniot Krsto Enchev (kogo imav chest lichno da go zapoznaam), bil profesor vo Bugarija, odnosno vo pirinska Makedonija (iako mislam deka ima nekoe poteklo od egejskiot del), no bil prinuden da prebega vo stranstvo zaradi negovoto intelektualno buntovnishtvo. Od ostanatite, povekjeto se od vardaskiot del. Povekjeto od niv nekogash ja delele panslavistichkata zabluda, no, blagodarenie na nivniot slobodarski duh i avstraliskite priliki, se oslobodile od taa indoktrinacija. Duri i Dragan Bogdanovski, legendata na DOOM, otprvin vo Makedonska Nacija gi ima kritikuvano kako romantichari i fashiziodni onie koi privlekuvale vnimanie kon nashite antichki koreni i ja kritikuvale panslavistichkata teza, za podocna da pochne i samiot da gi razviva i promovira nivnite gledishta.
Vo Republika Makedonija ima nekolku patriotski nauchnici koi razmisluvaat slobodno i zatoa pochnuvaat da ja preispituvaat tamoshnata dominantna teza za potekloto i istorijata na makedonskiot narod. No tamoshnite sistemski priliki se takvi shto e mnogu teshko takvite lugje da se istaknat ili da dobijat shiroka institucionalna poddrshka za nivnite nauchni napori. Mnogu polesno se probivaat konformistite koi se dodvoruvaat na Bugarija, na Grcija, na Srbija (sega ne tolku kolku porano), na Albanskite separatisti i na pogolemi stranski drzhavi koi stojat zad tie nashi sosedni nacii. Na site tie antimakedonski politichki sili im odgovara da gi prikazhat Makedoncite kako novosozdadena narodnost, koja poteknuva od "slovenski" doselenici koi ne steknale poseben Makedonski identitet se do sozdavanjeto na Socijalistichka Republika Makedonija, vo ramkite na Jugoslavija, vo koja za prv pat prikaznata za "Makedonskite Sloveni" stana opshtoprifatena (tezata na Misirkov za sozdavanje na posebna makedonska nacija ne bila opshtoprifatena megju Makedoncite vo negovoto vreme). Na site tie antimakedonski sili im odgovara “slovenskoto naselenie vo Makedonija” da prifati deka negovite najznachajni predci se lugje za koi svetot znae deka ne nosele makedonski, tuku samo 'slovenski', bugarski ili srpski identitet, a pak za onie koi sigurno nosele kakov takov makedonski identitet (kako antichkite makedonci, pa i vizantiskite makedonci) da prifati deka bile grci. So popularnoto prifakjanje na edna takva teza, teshko e da se kazhe deka vo Republika Makedonija i vo egejskiot, pirinskiot, maloprespanskiot i goranskiot (podelen megju Albanija i Kosovo) del na Makedonija zhiveat pripadnici na eden ist Makedonski narod, bidejki ovie drugi delovi nikogash ne bile del od Republika Makedonija. Mozhe da se kaze deka vo site tie delovi ima 'slovensko' naselenie, no toa ne znachi mnogu, bidejki 'slovenite' mozhat da bidat i bugari i srbi, pa duri i 'slovenski' grci, odnosno grci koi govorat ‘slovenski’.
Ne treba da se lazheme deka Republika Makedonija e navistina suverena i slobodna drzhava. Nejziniot suverenitet i nejzinata sloboda se samo zakonska formalnost. Sushtinskiot suverenitet i sloboda na eden narod pretpostavuvaat deka toj narod generalno si ja kroi sopstvenata sudbina, a sudbinata na nasiot narod vo Makedonija seushte najmnogu mu ja krojat drugi. Toa vazhi duri i za ustavniot poredok, istorijata, pa i imeto na drzhavata. Shto e najtragichno, pogolemiot del od nashiot narod si ja prifakja takvata novoropska potchinetost kako neminovna. Zatoa velam deka slednite zborovi na Goce Delchev se vazhechki denes kolku shto bile i vo negovoto vreme (se razbira, ne treba da se sfatat premnogu bukvalno):
"Ropstvoto se dolzhi, pred se, na samiot rob."
"Moralnata revolucija – revolucijata vo umot, srceto i dushata na eden ropski narod, e najgolemata zadacha.” – Goce Delchev, Mart 1901
“Ne mozhe da se nadevame na tugja pomosh, … tuku treba da se podgotvime odnatre – vo dushata sekoj selanec da se pronikne pod taa ideja …” – Goce Delchev, autumn 1900
“Ovchka glavo, zapomni deka pred onie, na koi ja dolzhish mozhnosta da go napishesh svoeto ime chovek, treba da stoish bez kapa i koga gi pcuesh.” – Goce Delchev, 1890
“Goni gi upravnicite, mrazi gi i vostanuvaj protiv sekoj vlastelin.” – Goce Delchev, 1897
“Grizhete se da ja iskorenite taa slabost (chekanata pomosh od ruskiot tiranin) i od najzabludeniot strashlivec, pa namesto toa, neka se rodi nepobedlivata sila na samodejnosta i reshitelnosta i togash veruvajte, sekoj eden kje se bori dokraj so najgolema zhestokost.” – Goce Delchev, 1895
“Kurazh i silna vera vo sebesi – toa e silata shto gi dava site uspesi.” – Goce Delchev, 1899
“Koj znae, dali ima narod, koj tolku mnogu da trpel od svoite sinovi izrodi, kako makedonskiot…” – Goce Delchev, 1897
“Praviot chovek od nishto ne treba da se plashi.” – Goce Delchev, 1895
Kolkumina od onie konformisti koi denes go velichat Delchev kako nash najgolem velikan pokazhale deka se svesni za negovite najosnovni ideoloshki, filozovski i etichki opredelbi, koi mnogu jasno se odrazeni preku gornite citati? Zarem ne e preterano samozabluduvanje da zboruvame za nekakvo “narodno” (t.e. popularno) pamtenje okolu toa koi i kakvi bile Samuil, Vasil II i Ohridskata Patrijarshija/Arhiepiskopija pred 1,000 godini, koga e tolku ochigledno deka nashiot “narod” ne gi pamti ni najosnovnite osobini na svojot najgolem velikan, od pred malku povekje od sto godini?
_________________ Liberty lies in the hearts of men and women; when it dies there, no constitution, no law, no court can save it. Learned Hand
A thing moderately good is not so good as it ought to be. Moderation in temper is always a virtue; but moderation in principle is always a vice. Thomas Paine
The moral revolution – the revolution in the mind, heart and soul of an enslaved people, is our greatest objective. Goce Delchev
|